Categories
Nekategorizirano

NOGAVIČARSTVO

UVOD

Nogavice sodijo med najstarejše kose oblačil, ki jih uporabljamo danes. Prvotne nogavice so se od sodobnih precej razlikovale, saj niso bile nogavice v pravem pomenu besede. Niso bile pletene, ampak so bile podobno kot druga prvotna oblačila izdelane iz živalskih kož. V kameni dobi, okoli 5000 let pr. n. št., so naši daljni predniki nosili »nogavice« iz živalskih kož in kožuhovine, zavezane okoli gležnjev. Čeprav se takšne nogavice niso ohranile, lahko na podlagi jamskih poslikav in arheoloških najdb sklepamo, kako so bile videti.

JEDRO

Nogavice so bile do 16. stoletja pretežno izdelane iz platnenega ali suknenega tkanega blaga. Nogavice z okrepljenim podplatnim delom so nosili kot obuvalo, zelo visoke nogavice pa so nadomeščale hlače. Ročno pletene nogavice so zaradi redkosti do 16. stoletja veljale za dragocenost. Fevdalci in meščani so nosili svilene, bombažne in volnene nogavice, kmetje pa vse do sredine 19. stoletja pretežno volnene.

Kmetice so še na začetku 19. stoletja puščale nogavice neprivezane, da so se spodaj nagubale, moški na alpskem oblačilnem območju so jih pod kolenom pritrdili s podkolenskimi hlačami. Pletenje se je praviloma razvilo iz šivanja zankastih vbodov. Nastaja praviloma le z enim nitnim sistemom – vodoravnim ali navpičnim. Niti so pri tem zvite v pentlje, v podobi dveh črk S, ki se med seboj prepletajo in vežejo.

Sprva so ljudje nogavice pletli ročno, in sicer z eno ali dvema pletilkama ali s prsti. Pletilke so izdelovali iz kosti, slonovine in lesa. Pletenje je bilo sprva stvar moških in ne žensk, kot si praviloma predstavljamo danes.

Prvo napravo za mehanično pletenje je leta 1589 izumil Anglež William Lee in z njo bistveno pospešil izdelovanje pletenin, temeljna načela njegove iznajdbe so še danes osnova pletilske industrije. Stroj, ki ga je leta 1589 izumil William Lee, je posnemal gibanje rok pri ročnem pletenju. Svoj izum je predstavil angleški kraljici Elizabeti I..

Slika 1: William Lee, Prva naprava za mehanično pletenje

Tržič je bil na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče, ob njem so bili znani izdelovalci nogavic še v Višnji Gori. Prvi nogavičarji iz Tržiča so znani že iz 17. stoletja ter so močno zaznamovali podobo trga. V drugi polovici 20. stoletja pa je začela nogavičarska obrt v Tržiču propadati.

Tržiški nogavičarji so bili združeni v bratovščino – združenje z verskimi, dobrodelnimi in gospodarskimi nameni. Leta 1756 je štela tržiška nogavičarska bratovščina 37 članov. Prizadevali so si, da bi jim oblast priznala ceh. Tako tržiškim nogavičarjem cehovski privilegij ni bil dodeljen, kljub temu pa so združeni v bratovščino delovali po pravilih, ki se od cehovskih niso bistveno razlikovala.

V zlati dobi tržiškega nogavičarstva so nogavičarji, ki so jim rekli tudi »pletc«i, svoje izdelke tudi barvali. Nogavice so barvali v modro, rdeče in zeleno ali pa so jih puščali v naravni barvi volne. Uporabljali so barvila, ki so jih dobivali iz narave in jih namesto s kemičnimi sredstvi mešali z urinom, kajti barvila, so na vlakna bolje učinkovala, če so jih prej razrahljali s sečem. Tega so zato nabirali v škafe, obarvane in nato oprane nogavice pa so sušili na lesenih modelih v obliki noge, da se nogavice pri sušenju ne bi skrčile, da bi dobile oz. ohranile ustrezno obliko. Čez poletje so jih sušili kar na prostem, tako da so bile hiše v tistih predelih Tržiča, kjer je bilo največ nogavičarjev, dobesedno obložene s sušečimi se nogavicami.

Tržiški nogavičarji so pletli v najrazličnejših vzorcih, za katere so imeli tudi svoja domača imena. Tako so pletli petelinčka, ribjo kost, smrekico, škofovo kapo, rešetko, pavovo pero, srček in druge.

Slika 4: Malovrh Milan, 2018, Nogavice z različnimi vzorci in petami

ZAKLJUČEK

Ob koncu 19. stoletja nogavičarjev v Tržiču skorajda ni bilo več. Ljudje so pletli nogavice predvsem za svoje domače potrebe, kajti znanje pletenja se je med dekleti in ženami pod vplivom šolskih programov, ki so vključevala tudi ročna dela, močno razširila.

SUMARRY

Socks are among the oldest pieces of clothing we use today. The original socks were quite different from the modern ones, as they were not socks in the true sense of the word. They were not knitted, but, like other original garments, were made of animal skins.

The most characteristic product of knitters was and still is woolen socks. From knitting socks, a real domestic handicraft activity developed named socks manufacturing, which was developed mainly in the Gornjesavska valley and Tržič. The craft began to decline at the turn of the 19th and 20th centuries. Nevertheless, knitting knowledge has been preserved to this day in various parts of Slovenia.

The Englishman William Lee invented the first device for mechanical knitting in 1589 and with it, he significantly accelerated the production of knitwear, the basic principles of his invention are still the basis of the knitting industry today. The machine, invented by William Lee in 1589, mimicked the movement of hands in hand knitting. He presented his invention to Queen Elizabeth I of England.

In the golden age of market socks, socks, also called knitwear, also dyed their products. The socks were dyed blue, red, and green or left in the natural color of the wool. They used dyes obtained from nature and mixed them with urine instead of chemicals because the dyes had a better effect on the fibers if they were loosened with urine before. Tržič socks were knitted in various patterns, for which they also had their own local names. So they knitted a rooster, a fishbone, spruce, a bishop’s hat, a lattice, a peacock feather, a heart, and others.

BESEDILNI VIRI

KNIFIC, Bojan. 2018. Klobčič in nit, stari modni hit: Tržiški nogavičarji, tkalci in modrotiskarji. 1.izdaja. Tržič: Tržiški muzej, 2018 ISBN 978-961-92838-7-5

Ohranjanje pozabljenih in nepozabljenih kulturnih dediščin: Nogavičarstvo. Kulturna dediščina. [4.12.2020;15:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://kulturnadediscina.si/about/nogavicarstvo/

Vodnik po zbirkah TMS Bistra – Obrt: Pletilstvo. 2020. Tehniški muzej Slovenije. [5.12.2020;14:45]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://www.tms.si/stalne-razstave/tms-bistra-pri-vrhniki/vodnik-po-zbirkah-tms-bistra/tekstil/obrt/

Klobčič in nit, stari modni hit – V Prešernovi dobi so slovele tržiške višnjeve nogavice. 2018. Tržiški muzej. [5.12.2020;16:05]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.trziski-muzej.si/?page_id=3782&lang=sl

Živa Zupin, Petja Zorec, Ana Motnikar, Janja Žagar, Sonja Kogej Rus, Gašper Gajšek, Zala Hrastar, Zala Mavrić, Anita Miklavčič, Elizabeta Petrovčič, Klara Rešetič, Petra Schwarzbartel, Maruša Turk, Lara Vidmar, Iris Vrhovski. 2020. Raziskovanje zgodovine nogavičarstva ter oblikovanje sodobnih nogavic – ŠTUMFI [Raziskovalna naloga – PDF]. Avgust 2020. [5.12.2020; 16:56], 1-65. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://www.etno-muzej.si/files/stumfi_sipk_projektna_naloga.pdf>

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: /. William Lee – Prva naprava za mehanično pletenje (The stocking frame) [Pinterest]. [12.12.2020; 12:20]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://www.pinterest.ch/pin/42925002673144333/?send=true>. ISSN5.
Slika 2: MALOVRH, Milan. 2018. Podoba Trnovčana s konca 18. st. v svetlomodrih volnenih tržiških nogavicah [Knjižni vir – str. 15]. [5.12.2020; 16:18]. Dostopno na: knjižni vir – KNIFIC, Bojan. 2018. Klobčič in nit, stari modni hit: Tržiški nogavičarji, tkalci in modrotiskarji

Slika 3: MALOVRH, Milan. 2018. Lesena modela za sušenje obarvanih nogavic [Knjižni vir – str. 31]. [5.12.2020; 16:20]. Dostopno na: knjižni vir – KNIFIC, Bojan. 2018. Klobčič in nit, stari modni hit: Tržiški nogavičarji, tkalci in modrotiskarji

Slika 4: MALOVRH, Milan. 2018. Nogavice z različnimi vzorci in petami [Knjižni vir – 33]. [5.12.2020; 16:24]. Dostopno na: knjižni vir – KNIFIC, Bojan. 2018. Klobčič in nit, stari modni hit: Tržiški nogavičarji, tkalci in modrotiskarji.